Matthew 9

Izesú ve gepili alémo zokamó

(Mak 2:1-12; Luk 5:17-26)

1Izesuge nene nagamikú lapegú itiake numunaloka goha atiginá iki amó. 2Ikago nene, ve gepili makó nene ukoakogú nene zaló miliki aliki amó. Aliki ikago, Izesú nene ezáamú gili alévolé amó nenémini mogonáa ánigoake ve gepilima láa loko lo amimó: Gipáneve, goha gena givisemino. Lihimaka nene ahulogimikuve. 3Loko lokago, keza monó mogona apí ikimiaká a ve lugáa nenete kigikauka nene Ómasi aviliginogo nolihe liki gelemó. 4Liki gilikago Izesú nene Zuta vegenalite lihima ahulolimiaká itó vegená kelémo zokoaká nene Ómasímogó loló oaká netá neve liki kigikagú gelemó nenémini mogonatagana ánigoake láa loko lo kimimó: Likigikauka nene nanamú gakó golesa nigeleve. 5Ve makolímo Ómasi noamitimó nene lihimaka gilatogimikuve loko vávani oko lamitimóza, ámináminoko kelémo zokoaká zámuzagi ve noamitimó nene ve gepili makó geza otekoko mohona oko vozo loko litá oko lo ameminogo ive. 6Lá onoimóza, okulumakutí lumu ve gihila nénisi nene imane mikasiuka lihima gilatoakalímini zámuza itó vegená kelémo zokoakalímini zámuza nenitoka nemó nenémini mogonatagana ánigi vevesatave loko loake ve gepilima nene láa loko lo amimó: Oteoko nene avilisaka geheko numukauka vozo. 7Loko lokago oteake avilisala geheko numunaloka vimó. 8Geheko vokago, vegená mukí keza ánigiake kehelele vizekago, Ómasímini zámuza nene mikasigú vegená kigizakú molokamó minokave liki giliake Ómasi agepoka lamó.

Izesú Mataioni sele lo amimó

(Mak 2:13-17; Luk 5:27-32)

9Gamena nene zupa Izesú nene vike takisi moni aleaká ve není nugulizá Mataiona takisi moni aleaká numúnegú minokugo ánigoake láa loko lo nimimó: Geza nene némegetoko ano. Loko lo nemekago, ámegetoko vumó. 10Izesugegi není numukú iteko minunike nosánetá noko minuhá. Lá nouko, takisi aliaká a vegi netá golesa aliaká a ve lugáagi mukí keza iteke mini miní ameke minake nosánetá namó. 11Ninago Palisaio monó ve nenete ánigiake ametipo nana igo takisi aliaká ve sukagi netá golesa aliaká nia ve lugáagi makó minake nosánetá nonave, liki nene Izesuni izegipala zuha loká ilitamó. 12Li limikago nene, Izesú geleake láa loko limó: Keza kivisemigo ha minamoláate lusa vemú sele lisá amave. Kivisi vegenalitegó nene lusa vemú sele liaká niave. 13Itó lekeza nene monó gotolaú Ómasímo li gakó makó lá oko nemómámini mogonáa nene gili vevesiki gililo:

Neza nene guguni gizi nimitave loko gelesá amuve.
Likigika hizi kimiakakumú geleaká nouve.
Itó kugupeninimú hee loko noune liki liaká nia vegená kelémo otopá zitove loko lememumó neve. Neza nene lihimáinigi vegená kelémo otopá zitove loko lumumóma nenae, loko limó.
10 Luk 15:1-2
,
13 Mat 12:7; Hos 6:6


Nosánetá moseakakumú loká itamó

(Mak 2:18-22; Luk 5:33-39)

14Gamena neneloka monó nagamí holokimiaká ve Zonini izegipala keza Ómasímo nosánetá mosekuko lelikumú litihe liki liaká a ve nenete Izesutoka viki alegesá iake láa liki loká itamó: Leza nene Palisaio monó vegenaki monokumule loko nosánetá nene mosé mosé oaká noune. Itó geí izegipaka zuhá keza mosisá amave. Nanamú neve. 15Liki likago nene, Izesú láa loko lo kimimó: Ve makolímo agivelagegi makó kogoliza viziki minata zupa nene agivelage aikumú miluma giliiki nosánetá mositahe. Lá oko nomive. Minoko gala vete ámina ve nene kigizakutí ipá iki apili hilikiko nene, keza miluma giliiki nosá netá mosinigave. Ámináminiki izegipáne zuhate alika nenikumú miluma giliki mosí mosí itamóza, itína lá oko nomive.

16Makó nene lavolavo gó nene litaha lokoko hukokiko nene, lavolavo gosohá nene nagamí ziki ali koma ama lavolavo nene hukoko ale litaha lavolavoló molo apizeko akotoakaláa nomive. Akotiiki nagamí zikiko nene gosohá lavolavo nenémo litaha lavolavolotí hikelekiko litaha gó nene hukoloko voko huko napa inogo ive. 17Itó makó nene vain nagamí gituhú galakalá noigo nagamí getununi litahagú ligi milisá amave. Vain nagamí nenémo gituhú galakalá nooko giputooko litaha getununi zeko ategekiko vain nagamiki itó goni getununigi nene latila okative liki vain nagamí gosohá nene goni getununi gosohakú leke moloaká noune. Lá okuko getununigi vain nagamiki lamaná oko minanogo ive. Loko limó nene litaha monó sunímini amupiló nene ezáa gosohá monó molo apizeakaláa nomive loko nosánetá moseakakumú anoza gakó lo kimimó.

Gizapa vémini moholagi Izesuni gotó ale gili venaki

(Mak 5:21-43; Luk 8:40-56)

18Izesú nene gakó lo kemeko noigo nene, monó gizapa ve makolímo oko gupá ze amike láa loko limó: Není mohóne nene itína mota helekaze, nenemú nene voko gigizanitunú ale geleko nónohá zemikoko alémo otitane loko gelémoko vitove loko nouve. 19Loko lo amekago, Izesú nene oteake izegipala zuha lezagi nene ámegetoko vunimó.

20Novuko nene, vená makó nene ikanímo apelekago númase gapo molova molova oko noigo kilisimasi 12-a ale ahulamó. 21Eza nene agikatunú láa loko gilimó: Neza nene voko Izesuni agupeló ahe itó hanuva luhoaká gotó ale gelekinake zokatove. 22Loko geleake Izesuni amegesaló oko noike luhoaká gó agataloka ale gelekago, Izesú nene viligoko láa loko limó: Mohó geza goha gena givisemino. Gele alévolé anitímo gelémo zokokave, loko nene lo amimó. Loko agata ateleko noligo litá oko zokamó.

23Lá okago, Izesú nene vike monó gizapa vemámini numukú iteko ánigamó nene, musiki ziaká a ve alegesá iki niago ive nama nenémo notoloni lemeko minamó. 24Nego, Izesú nene itike alémo otitove loko geleneike láa loko limó: Ahuliiki vilo. Imane mohó nene helemive. Hanuva avó akonoive. Loko lokago nene, keza nene giza gakó lihe liki giza itamó. 25Giza nitago nene, kimisele hetoka oake, mohóma ako mina holomaloka nene vimó. Vo alí loake agizató ale notigo mohó nene otimó. 26Otekago, nenémini gakola nene mikasi nekisa vokisauka vo asú imó.

Izesú ve lositá kogómula ale goloutoketamó

27Lá okago, Izesú nene ámina numuni apá ahuloake novigo, kogómula lika ve lositá nene ámegetiki vasimó. Ámegetiki nivasike nene gamoga giki sele liki agulizaki ve napa Tevitini agávolagamaka lelikumú milumavate geleletamane. 28Liki likasigo, voko numukú itekago nene, ámina ve lositá viki amatoka minikasigo nene, Izesú loká oketake láa loko limó: Lokogómula ale goloutato zámuza nenitoka nemó nene mota gili alévolé inasihe. Loko loká okimikago keza láa liki lasimó: Guivahanitemaka, mota gele alévolé onousimole. 29Liki likasigo Izesú nene kogómulaló ale nogilike láa loko limó: Gili alévolé asitímini gihila nene utó ino. 30Loko lokago, kogómula goloutokago, Izesú nene láa loko lo kimimó: Gilinasihe. Lá oleketu netakumú viki vegená li pou lamilizo. 31Loko lokago gakó nene gililiki vasimóza, ámina gakoláa li pou likasigo, mikasi nekisa vokisauka nene puu loko vo asú imó.

Izesú agepa lakolí i ve alémo aká imó

32Itó nivasigo nene, ve makó holosi makolímo agepa ze lakolí okago mina ve nene zaló miliki alikamó. 33Aliki ikago, Izesú nene holosi apeleko amiseleko ale ahulamó. Alahulokago, litá oko gakó limó. Ámina netá nene vegená mukilite ánigiake sigaga lake Isilae mikasigú gozapá netá némináa makó utó igo ánigamuháma neve. 34Liki lamóza, Palisaio monó ve keza Izesukumú nene holositini agulizaki ve nenémo alémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká noive, liki lamó.
34 Mat 10:25, 12:24; Mak 3:22; Luk 11:15


Izesú vegená mukikumú agika hizimó

35Lá ikago Izesú nene numutó namató mohona ike apá koma napa nene ánigo asú imó. Ánigo asú ike, monó numuni minakú minakú nene monó lo keme keme oko minamó. Lá ike nene, Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lamaná nene lo utó moloko lo kemeko mohona imó. Itó haitopaitó netá gizale vegená itó haitopaitó netá kivisi vegená kelémo zokomo vimó. 36Lá oake vegená mukí ánigamó nene muhelé ahelé ake gopa iki minamó. Sipsip iza gizapa venini nomigo hanuva minamó nenéminiki minikago, Izesú ánigoake agika hizekago 37izegipala zuhama anoza gakó makó láa loko lo limimó: Vegená imane latila ikataze. Mikú nosánetá mukí omolokamóza, hoza aleaká ve nene lagasó minokunize. 38Nenemú lekeza mini amelahitoka likiko nene hozaló ve makó kimiselekiko viki hozavagú minumuni alitaze, loko limó.
35 Mat 4:23; Mak 1:39; Luk 4:44
,
36 Nam 27:17; 1 Kug 22:17; 2 Iki 18:16; Izi 34:5; Zak 10:2; Mak 6:34
,
38 Luk 10:2


Copyright information for GAH